• Prijava

Analiza posnetkov Dininega plena, ki smo ga lansko poletje z avtomatsko infrardečo kamero spremljali en teden , je razkrila naslednje podatke: Skupaj je bilo posnetkov vretenčarjev 5h 5min (od tega 3h 27 minut pri hranjenju). Posnetih je bilo osem različnih vrst vretenčarjev:

1. Lisice - 4 h 6 min (2h 41 min pri hranjenju, 2x so odnesle del trupla, 8x je urinirala in 1x se je iztrebljala).
2. Medved - 28 min (21 min pri hranjenju in 5x odnesel del trupla).
3. Ris - 25 min (24 min pri hranjenju).
4. Planinski močerad - 12 min (verjetno se ni hranil).
5. Podgana - 1 min (45 sekund pri hranjenju).
6. Polhi - 1 min (0 pri hranjenju).
7. Taščica - 30 s (0 pri hranjenju).
8. Drozg - 1 s.

Direktnih interakcij med vrstami ni bilo, hkrati sta bili prisotni samo dve lisici. Enkrat je mimo prišla lisica, ki je v ustih nosila polha.

Pokazala se je slika, ki jo pogosto opazimo ob risovih ostankih plena: ris upleni večjo žival, vendar ker je ne more pojesti naenkrat, se k njej vrača več dni. Vendar še preden jo uspe v celoti pojesti pride mimo medved ali kateri drugi večji mrhovinar (volk, divji prašič) in požre vse preostale ostanke plena. Ko se ris spet vrne, da bi nadaljeval s prehranjevanjem, ugotovi, da plena ni več in zato si mora poiskati novega. V okviru nadaljnjih raziskav bi radi ugotovili, kakšen je dejanski vpliv mrhovinarjev in koliko več morajo risi zaradi njih loviti. Po drugi strani pa nas zanima tudi, kako pomembni so ostanki risovega plena za druge prebivalce gozda in katere vrste vse se z njimi hranijo.

Kot lahko opazite tudi v tem prispevku, risi poskušajo skriti plen pred mrhovinarji, tako da ga zakopljejo. Vendar je to učinkovito predvsem proti ptičem, ki mrhovino iščejo s pomočjo vida, medtem ko jo sesalci s pomočjo dobrega voha hitro najdejo.