Populacijska genetika risa in problemi malih populacij

Viabilnost populacije nam pove, kolikšna je verjetnost za obstoj populacije v določenem časovnem obdobju v prihodnosti. Za njeno analizo potrebujemo številne populacijske parametre oz. spremenljivke. Kljub minimalnemu številu potrebnih populacijskih parametrov, izdelava takšnih modelov za dinarsko populacijo risa zaradi pomanjkanja podatkov o osnovnih populacijskih parametrih populacije ne bi bila mogoča. Pri oblikovanju modelov razvoja dinarske populacije risa smo njene populacijske parametre ocenili na osnovi znanja o biologiji in ekologiji risa iz drugih delov njegovega areala.

Majhne populacije običajno imajo nižje preživetvene sposobnosti, saj so občutljivejše na stohastične dogodke. Elementi naključnih ali stohastičnih dogodkov, ki vplivajo na viabilnost populacij, so demografska stohastičnost, okoljska stohastičnost, genetska stohastičnost in katastrofični dogodki. Evropske populacije risa se pojavljajo v manjših, izoliranih populacijah. Zato so izpostavljene številnim dejavnikom, ki lahko pomembno zmanjšujejo njihovo viabilnost oziroma preživetveno sposobnost. Učinek osnovatelja pomembno vpliva na nekatere genetske značilnosti populacije. Trenutno ni jasno, koliko genetske variabilnosti je izgubila dinarska reintroducirana populacija, niti kako se je spremenila stopnja parjenja v sorodstvu (inbridinga). Prav tako ni znano, ali parjenje v sorodstvu zmanjšuje fitnes v takšnih populacijah. Učinke inbridinga pri populacijah v ujetništvu so proučevali v skandinavskih živalskih vrtovih. Ugotovili so, da so risi občutljivi na parjenje v sorodstvu, kar je vsekakor potrebno upoštevati pri raziskovanju in upravljanju z majhnimi, izoliranimi populacijami, kamor dinarska populacija risa nedvomno sodi.

Vzpostavljeno iz »http://www.dinaris.org/Populacijska_genetika_risa_in_problemi_malih_populacij«

Stran je bila naložena 2.075-krat. Čas zadnje spremembe: 02:23, 24 januar 2007.